Zemeljski plin

zemeljski plin

Zemeljski plin so prvič odkrili leta 1844 na območju dunajskega kolodvora Wiener Ostbahnhoff.

Svetovna poraba zemeljskega plina je v stalnem porastu in je posledica njegove razpoložljivosti ter energijskih, ekonomskih in ekoloških prednosti pred ostalimi fosilnimi gorivi. Tudi v Sloveniji lahko realno pričakujemo, da bo delež zemeljskega plina v primerjavi z ostalimi gorivi v energetski bilanci Slovenije naraščal, kar je v skladu s strateškimi odločitvami rabe in oskrbe Slovenije z energijo.

Zemeljski plin je gorivo fosilnega izvora in je produkt organskih snovi. Je zmes plinastih ogljikovodikov. Glavna sestavina je metan,  sicer pa je sestava odvisna od nahajališča. Navadno so prisotne tudi večje količine višjih ogljikovodikov, kot so etan, propan, butan in eten. Pomebni sestavini sta tudi žveplovodik in CO2.

Sestava zemeljskega plina

Po kemijski sestavi je povprečna sestava zemeljskega plina sledeča:

Zemeljski plin je najbolj čisto naravno gorivo saj se pri zgorevanju sprošča toplota (energija) , kot stranska produkta pa nastajata le vodna para (H2O) in ogljikov dioksid (CO2).

Unti

Lastnosti zemeljskega plina

Ker je načeloma brez vonja, mu velikokrat dodajajo majhne količine vonljive snovi, da lažje zaznamo morebitno prisotnost zemeljskega plina v prostoru. Običajno uporabljene vonljive snovi, ki jih dodajajo zemeljskem plinu so tioetri in tioli.

%d bloggers like this: