Kisel dež

Nastane pri zgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo in pri izpušnih plinih avtomobilov, ki vsebujejo dušikove okside. Največ žvepla vsebuje premog , ki se uporablja pri kurjenju v termoelektrarnah in tovarnah.  Ob zgorevanju  premoga in nafte se tvori strupen žveplov dioksid (SO2). Ko se žveplovi dioksidi in dušikovi oksidi v zraku pomešajo z vodo (H2O), se stopijo in tvorijo dušikovo in žvepleno kislino (H2SO4). Tako postane vlaga v zraku 1000-krat bolj kisla, kot običajno. Dušikove in žveplene kisline skupaj še z nekaterimi drugimi kemičnimi snovmi padejo na zemljo kot kisle padavine oziroma kisli dež, kar je prikazano na spodnji sliki . Veter vodne kapljice raznaša po zraku in kisel dež lahko pada na območja daleč stran od nastanka onesnaženja ter s svojimi padavinami ogroža okolje in zdravje prebivalcev.

Slika: Nastanek kislega dežja

Slika: Nastanek kislega dežja

MERJENJE KISLOSTI

Kislost merimo z pH lestvico. pH vrednost narašča od 0 do 14 in  vrednost O pomeni popolnoma kisle tekočine in 14 tiste, ki so močno bazične (alkalne).Čim manjša je vrednost, tem bolj je snov kisla oz. čim višja je vrednost pH, tem bolj je snov bazična. Destilirani vodi, ki ima pH 7, rečemo, da je nevtralna.

Slika: PH lestvica

Slika: PH lestvica

Deževnica je sama po sebi rahlo  kisla  zato, ker vsebuje nekaj raztopljenega ogljikovega dioksida iz zraka. Ogljikov dioksid prihaja v ozračje iz naravnih virov in zaradi delovanja človeka pri procesih gnitja, dihanja, gorenju fosilna goriva (požari, termoelektrarne, promet itd.)

Posledice kiselga dežja

Slika: Gozd, ki ga je uničil kisel dež. Kisli dež velja za enega od glavnih povzročiteljev izumiranja gozdov

Slika: Gozd, ki ga je uničil kisel dež. Kisli dež velja za enega od glavnih povzročiteljev izumiranja gozdov

Slika: Uničen kip zaradi kislega dežja (levo) in restavriran kip (desno)

Slika: Uničen kip zaradi kislega dežja (levo) in restavriran kip (desno)

%d bloggers like this: