Ozon in nastanek ozonske luknje

Kaj je OZON?

To je plast v stratosferski atmosferi (plinasto območje, ki obdaja zemljo in se razteza do 50km nad zemljo), ki nas varuje pred škodljivim UV-sevanjem. Je posebna oblika kisika, ki je sestavljen iz treh kisikovih atomov – O3 . Čeprav ga je zelo malo, je v ozračju bistven, saj predstavlja naravno zaščito pred najkrajšim ultravijoličnim sevanjem.

Je fotokemijski oksidant, ki nastaja v stratosferi naravno, ko UV sončno sevanje z valovnimi dolžinami do 0,242 µm     ( imenujemo ga tudi UV – C sončno sevanje ) razbije molekulo kisika na kisikova atoma. Atoma kisika s nato takoj združita v molekulo kisika v ozon ( O3 ). Pri razcepu se sprošča tudi toplota. Ob tem pa poteka tudi obraten proces. Ko molekula ozona absorbira sončno sevanje nekoliko večjih valovnih dolžin – med 0,28 in 0,32 µm ( imenujemo ga tudi UV – B sončno sevanje ) se molekula ozona razcepi v atom in molekulo kisika. Končni učinek teh reakcija je oblikovanje sloja ozona in segrevanje stratosfere. V stratosferi se vzpostavi temperaturna inverzija, ki povzroča, da je stratosfera zelo stabilna. Zato se snovi v stratosferi zadržujejo zelo dolgo.

OZONSKI SLOJ, KAJ JE IN KJE GA NAJDEMO

Ozonski sloj je vitalen zaščitni plašč okrog Zemlje, ki nastaja med 10. in 50. km nad njeno površino, največjo gostoto pa doseže pri višini 25 km nad morsko gladino. Ker je ozon v ozračju redek, bi za dva do štiri milimetre debelo ozonsko plast, merjeno na površini morske gladine pri temperaturi 00C, morali zbrati ves ozon iz ozračja. Vendar je njegova vloga za življenje na Zemlji izredno pomembna. Stratosferski ozon ima varovalen učinek na vsa živa bitja na Zemlji, ker nas varuje pred nevarnimi sončnimi žarki, pred genetskimi poškodbami, kožnim rakom in slepoto.

V zadnjih desetletjih so znanstveniki opazili hitro zniževanje količine ozona v atmosferi. Ta pojav imenujemo »ozonska luknja«.  Pojem ozonska luknja je prišel v veljavo šele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko so znanstveniki prvič opozorili na porajajočo tegobo. Poprej tega pojma in z njim povezanega pojava sploh niso poznali, saj je bilo dejavnikov, ki povzročajo propad ozona, veliko manj. Z večanjem števila prebivalstva in števila tovarn ter s porastom industrializacije je postajal problem ozonske luknje čedalje opaznejši. Sprva so bile posledice majhne, v devetdesetih letih pa se je začela luknja močno večati, kar je povzročilo vedno večjo zaskrbljenost med znanstveniki ter nasploh med širšo javnostjo.  Ozonska luknja je največja nad Antarktiko.

Ozonaska luknja nas Antarktiko
Ozonska luknja nad Antarktiko
%d bloggers like this: